Marskteri romar gre v Rim, v Kompostelje

[ZaunköniG]

Marskteri romar gre v Rim, v Kompostelje,
Al tje, kjer svet' Antón Jezusa varje,
Trsat obiše, al svete Lušarje
Enkrát v življenji, al Marijno Celje.
V podobah gledat hrepeni veselje
Življenja rajskega. Sled sence zarje
Unstranske glorje, vtisnjeni v oltarje
Ljubezni verne ohladi mu želje.

Ah, tak podobo gledat me device,
Nebeške nje lepote senco, sanje
Goljufne, v kterih komej sled resnice,

Ukaz želj vleče v tvoje domovanje;
Srce obupa manj moré pušíce,
Ur krajši tek, tam milši prs zdihvánje.